
Vrste medu
Cvetlični med
Med številnih cvetov, zato je vsaka letina nekoliko drugačna.
Cvetlični med nastane iz nektarja različnih cvetočih rastlin, ki jih čebele obiskujejo v času paše. Prav raznolikost rastlin mu daje značaj – njegova barva, aroma in okus se lahko razlikujejo glede na kraj, čas cvetenja in rastline, ki so v posameznem obdobju čebelam na voljo.
Spomladi čebele obiskujejo regrat, divjo češnjo, vrbe, glog in številne druge cvetoče rastline, katerih nektar se združi v cvetličnem medu.
Paša, ki jo sestavlja več rastlin
Za razliko od sortnega medu, pri katerem prevladuje ena rastlinska vrsta oziroma vir paše, cvetlični med nastaja iz nektarja različnih cvetočih rastlin.
Njihov delež se lahko iz leta v leto spreminja, zato tudi cvetlični med ni vsako leto povsem enak.
Prav ta raznolikost je ena njegovih značilnosti.
Kakšen je cvetlični med?
Njegova barva je lahko od svetlo rumene do jantarne, okus in aroma pa sta odvisna od rastlin, ki so v času paše prevladovale.
Tudi hitrost kristalizacije se lahko med posameznimi letinami razlikuje.
Kristalizacija je naraven pojav in ne pomeni, da je z medom karkoli narobe.
Od paše do kozarca
Med iztočimo, ko je zrel in primeren za točenje. Po točenju z njim ravnam skrbno, da ohrani svoje značilne lastnosti, nato pa ga polnim v kozarce v svojem čebelarstvu.
»Za svojim medom stojim z imenom in kakovostjo.«
Gregor Lužar, čebelarPodatki o izdelku
Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Več o Slovenskem medu ZGO →

Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo
Moj med je vključen v shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO).
Kaj pomeni oznaka Slovenski med ZGO? →