Hojev med

Hojev med oziroma med iz hoje je ena najbolj cenjenih vrst slovenskega gozdnega medu. Čebele ga ne nabirajo na cvetovih, temveč iz mane, ki se pojavlja na beli jelki oziroma hoji (Abies alba).

Zanj so značilni temnejša rjavo-zelena barva, gosta struktura ter prijetna aroma in blag okus, zaradi katerega je kljub izrazito temni barvi presenetljivo nežen.

Paša, ki je nikoli ne moreš vzeti za samoumevno

Hoja je med čebelarji znana kot ena najbolj nepredvidljivih paš. Pojav mane je močno odvisen od razmer v naravi, zato dobra hojeva paša ni nekaj, na kar bi lahko računali vsako leto.

Prav zaradi tega je pri pridelavi hojevega medu pomembno spremljanje dogajanja v naravi in pravočasno prevažanje čebeljih družin na območja, kjer se pokažejo dobre razmere za medenje.

Čebelje družine na hojevo pašo prevažam v gozdnata območja Slovenije, kadar razmere omogočajo dobro pašo.

Kakšen je hojev med?

Hojev med je navadno temno rjave barve z značilnim zelenkastim oziroma olivnim odtenkom. Je gost, njegova aroma pa je prijetna in značilna za gozdne vrste medu.

Po okusu je razmeroma blag in nima izrazite sladkosti, kakršno povezujemo z nekaterimi cvetličnimi vrstami medu.

To je med za tiste, ki imajo radi temnejše vrste medu, vendar iščejo nekoliko bolj umirjen in blag okus.

Od paše do kozarca

Pri hojevem medu je zame pomembno predvsem, da imajo čebele na voljo dobro pašo in da med iztočimo takrat, ko je zrel in primeren za točenje.

Po točenju z medom ravnam skrbno, da ohrani svoje značilne lastnosti. Nato ga polnim v kozarce v svojem čebelarstvu.