Gozdni med

Gozdni med nastaja pretežno iz mane, ki jo čebele nabirajo na različnih drevesnih vrstah v gozdu, v manjši meri pa je lahko v njem prisoten tudi nektar cvetočih rastlin.

Ker v njem niso vedno zastopani isti viri, se lahko njegova barva, aroma in okus med posameznimi letinami razlikujejo.

Prav zato ima vsaka dobra gozdna paša nekoliko svoj značaj.

Ko je glavni vir mana

Pri cvetličnem medu je glavni vir nektar cvetov, pri gozdnem medu pa prevladuje mana. Ob njej lahko čebele naberejo tudi nekaj nektarja cvetočih rastlin v okolici.

Na gozdno pašo lahko vpliva več različnih virov mane, njihov delež pa se glede na območje, vreme in razmere v naravi spreminja.

Zato je tudi gozdna paša nepredvidljiva. Čebelar mora spremljati dogajanje v gozdu in oceniti, kje so v posameznem letu razmere za pašo najboljše.

Čebelje družine na gozdno pašo prevažam na različna gozdnata območja Slovenije, glede na razmere in pojav mane v posameznem letu.

Kakšen je gozdni med?

Gozdni med je praviloma temnejši od večine cvetličnih vrst medu. Njegova barva sega od rjave do temno jantarne, okus pa je izrazitejši.

Ker lahko pri njegovem nastanku sodelujejo različni viri mane, se posamezne letine razlikujejo.

To ni pomanjkljivost, ampak naravna posledica paše, iz katere nastane.

Gozdni, hojev in smrekov med – kakšna je razlika?

Hojev in smrekov med sta bolj jasno povezana s prevladujočo pašo na določeni drevesni vrsti – hoji oziroma smreki. Pri gozdnem medu pa lahko pri nastanku sodeluje več različnih virov mane.